Pozeba je v zadnjih letih vse pogostejši pojav v Evropi. Tako kot nekatere vremensko bolj občutljive sadne vrste, se je jablana znašla med sadnimi vrstami, ki jih pestijo pogosti izpadi pridelka. Ker je jablana v pridelavi močno razširjena in jabolka zelo priljubljeno sadje je škoda, ki jo povzroči pozeba zelo velika. Glede na klimatske spremebe, ki se dogajajo in bodo po napovedih le še bolj ekstremne, bo potrebno veliko prilagajanja tako pridelovalcev kot trga.
Pozeba sadjarja prizadene v dvojni meri. Poleg manjšega pridelka, je ta tudi slabše kakovosti (nepravilne oblike plodov, nepravilnosti na kožici in drobnejši plodovi) in po podatkih ekonomskih raziskav, naj bi bila tako posledica pozebe največkrat podcenjena, saj se pri oceni upošteva le izpad pridelka in ne tudi slabša kakovost preostalih plodov. Po napovedih se bo temperatura pozimi dvigala in s tem prej prekinila ekološko dormanco jablane. Pozebe bodo tako vedno bolj pogoste, zato je prilagoditev nujno potrebna. Razpoložljivi tehnološki ukrepi za preprečevanje pozebe so dobro opisani v nedavno objavljeni brošuri KGZS (Zaščita pred spomladansko pozebo). Eden najbolj učinkovitih ukrepov proti pozebi je oroševanje, ki je ponekod v Evropi že vprašljivo zaradi varčevanja s porabo vode. Prav tako je postavitev oroševalnega sistema velik finančen zalogaj, zato pridelovalci in raziskovalci iščejo nove učinkovite ukrepe preprečevanja nastanka škode zaradi pozeb.
Kaj pa se zgodi s plodovi, ki po pozebi ostanejo na drevesu? Po pozebi cvetovi (ali plodiči) bodisi odpadejo, bodisi na plodičih ostanejo vidne morfološke spremembe. Poškodbe, o katerih poročajo na cvetovih so: ločitev povrhnjice od tkiva pod njo zaradi nastanka plasti ledenih kristalov, propad pestiča in plodnice ter velike razpoke v jedru z velikim številom mrtvih celic. Plodnica je še posebej občutljiva na poškodbe, ki se pogosto odražajo kot debelitev celičnih sten, zmanjšana meristemska delitev in propad prevodnih tkiv. Če poškodbe niso velike, je obnova tkiva hitra, saj je to obdobje intenzivnih celičnih delitev, vendar poškodbe tkiva v času cvetenja ali po njem ostanejo vidne do zorjenja plodov. Na poškodavnih delih se kutikula slabo razvija. Rjavost (rjavo obarvani madeži) je območje mrtvih celic, kjer se lahko z rastjo ploda razvijejo razpoke. Močno dovzetne so tudi žile plodov. Zreli plodovi imajo tako vidne poškodbe zaradi pozebe: rjavost, značilni obroči t.i. »frost rings«, razpoke. Plodovi so praviloma manjši, nepravilno oblikovani, največkrat primerni le za predelavo.
Poškodbe po pozebi 7. maja 2019 (Tatjana Zupan)
Podatkov o notranji kakovosti takih plodov je izredno malo. V nedavni raziskavi pa smo ugotovili, da ti plodovi vsebujejo več fruktoze od nepoškodavnih plodov in zato delujejo po okusu slajši. V mesu pod rjastimi obroči, ki so nastali kot posledica pozebe, je bila vsebnost jabolčne kisline večja od vsebnosti v mesu zdravih plodov. V nepoškodovanem delu kožice plodov z rjastimi obroči, je več fenolnih spojin, kot v kožici zdravih plodov, kar je zanimivo zaradi njihovega blagodejnega učinka na naše zdravje. Glede na rezultate raziskave so ti plodovi kljub manj atraktivnemu izgledu po notranji kakovosti zanimivi za svežo uporabo. Zaradi slabših skladiščnih sposobnosti, pa je take plodove smiselno čim prej porabiti in predelati. Čeprav poškodovani plodovi niso tako atraktivni kot neprizadeti plodovi, bo poškodb po pozebi verjetno vedno več in je zato smiselno, da tudi take plodove poskušamo uporabiti in približati potrošniku.
Poškodbe po pozebi na plodovih sorte ‘Gala’ (2016) in ‘Idared’ (2019) (Anka Čebulj)
dr. Anka Čebulj
Kmetijski inštitut Slovenije