Pozitivni  vtisi s sadjarske ekskurzije v Srbiji, 2019

Letošnja strokovna ekskurzija v okviru Strokovnega sadjarskega društva Slovenije, ki je potekala od 30. maja do 1. junija,  je bila organizirana v Srbijo. Strokovne oglede  je organizirala gospa Gordana Veber iz podjetja Jurana in sicer pri podjetjih, s katerimi ima tesne poslovne stike. Z nekaterimi od obiskanih pridelovalcev intenzivno  sodeluje tudi prof. Štampar na svetovalnem področju. Srečanja so bila tako res pristna, prisrčna. Velikodušno so nas sprejeli, pogostili in seveda dosti zanimivega povedali. Program je bil zelo raznovrsten, saj smo si ogledali intenzivne nasade jablan, hrušk, marelic, ameriške borovnice in leske, ki se raztezajo na ogromnih pridelovalnih površinah.

Strokovno ekskurzijo smo pričeli z ogledi v kraju Šid v podjetju Frueko, kjer nas je prijazno sprejel lastnik/direktor Slobodan Lazić. Z resnejšim sadjarjenjem so pričeli 1996, na začetku so imeli samo nektarino. Sedaj imajo posajenih 65 ha jablan, 71 ha hrušk, 15 ha marelic, 25 ha orehov. Imajo še precej poljedelskih površin. Imajo tudi drevesnico, kjer pridelujejo izključno jablanove sadike, cca. 220.000 sadik letno. Sadike imajo seveda za lastno obnovo, sicer gre večina v izvoz. Razmnoževalni material – podlage, cepiče pridobijo iz Nizozemske in Italije. Pridelujejo 5+ sadike, sorte so večinoma ‘Gala Schniga’, ‘Rdeči delišes’ klon Jeromine, ‘Idared’ in ‘Granny Smith’. V podjetju imajo zaposlenih 53 ljudi in seveda dodatno sezonsko delovno silo. V okviru podjetja imajo tudi hladilnico (3.000 t), ki jo nameravajo prihodnje leto povečati še za 3.000 ton.

Oglede smo nadaljevali v okolici Šabca, kjer je posajenih okrog 100 ha ameriških borovnic in jih v bodoče nameravajo širiti. Mi smo obiskali zelo naprednega pridelovalca, ki ima v lasti 20 ha ameriških borovnic. Nasade ima posajene od leta 2007. Večino pridelka (90 %) izvozi na Nizozemsko. Pravi, da ga nizozemski kupec obišče vsako leto, tudi 2x, letos je že bil in je s pridelkom zelo zadovoljen. Pridelovalec Mićo ima Global G.A.P. certifikat. Za obiranje ima domačine, lokalno delovno silo (150 obiralcev), s katerimi ima dobre odnose, dobro plačilo in obojestransko zadovoljstvo.

Sicer je kislost zemljišča na tem območju naravna, pH je okrog 5, gline je pod 30 %. Grmi so posajeni na grebenih  z dodano šoto in  žagovino iglavcev. Pravi da izkorišča naravno danost zemljišča, sicer opaža trend širjenja pridelave ameriških borovnic v loncih. Uporablja železove kelate, ki omogočajo boljši sprejem hranil. Izvaja gnojenje glede na analizo tal, dodaja aminokisline, mikroelemente, gnojenje izvaja tudi po obiranju, zlasti z borom. Ima urejeno fertirigacijo in oroševanje, ki ga uporablja tudi za hlajenje plodov v času obiranja, ko so temperature visoke. Sadilne razdalje so 3 m x 1 m, sadike so iz Nizozemske, sadijo 2-letne sadike. V nasadu, ki smo si ga ogledali, posajenem leta 2007 ocenjuje, da bo pridelek okrog 15 t/ha.

Naslednji dan 31. 5. 2019 smo obiskali podjetje Atos Fructum, v kraju Mala Remeta na Fruški gori, južno od Novega Sada. Imajo 100 ha intenzivnih nasadov jablan s kapljičnim namakanjem in protitočnimi mrežami, 12 ha novejših nasadov marelic in sliv ter 16 ha vinogradov. Imajo tudi hladilnico, sortirne stroje in pakirnico ter vinsko klet, kjer smo degustirali njihova odlična vina. Nasadi jablan so posajeni na nadmorski višini 180 m – 260 m. Stremijo k sistemu ‘0 ostankov FFS na plodovih’. Na teh lokacijah na Fruški gori dosegajo dobro kvaliteto plodov. Tudi v tem podjetju izvozijo 99 % pridelka, polovica v Rusijo, polovico na trg EU, tudi na Norveško. Ne pridelujejo klubskih sort.

Nasadi marelic so mladi. Uporabljajo podlago mirabolana, ki jo cepijo z vmesnim deblom ‘Čačanska lepotica’ ali ‘Stanley’, nanj pa na višini 0,8 m – 0,9 m cepijo sorto marelice. Nasadov marelic in sliv ne namakajo, ker je na Fruški gori voda omejitveni dejavnik. Namakajo jablane, kjer pa prav zaradi omejitve z vodo, površin z jablanovimi nasadi ne nameravajo širiti.

Popoldne smo si v okolici Sombora ogledali pridelovalno območje leske. Obiskali smo podjetje Agriser, ki ima 600 ha leske. Sicer je na tem območju še 320 kooperantov, ki tako skupaj obdelujejo 1.600 ha. Pridelujejo lešnike za podjetje Ferrero, ki jim zagotavlja celoten odkup pridelka. Potrebe podjetja Ferrero so še večje in želijo bistveno razširiti pridelavo lešnikov na območju Vojvodine in centralne Srbije. Aleksandar Petrović, odgovoren za razvoj v podjetju Agriser, nam je predstavil veliko zanimivih informacij in iztočnic.

  • V podjetju Agriser pridelujejo sadike leske, s katerimi oskrbujejo tudi kooperante. Razvijajo tehnologijo pridelave in skrbijo za izobraževanja kooperantov. Izobraževanja so redna, vsakoletna. Zanje je veliko zanimanja, na njih poteka med pridelovalci intenzivna izmenjava mnenj, izkušenj.
  • Leske sadijo na razdaljo 5 m x 3 m in jih vzgajajo v obliki grma. Za sajenje uporabljajo 2-letne sadike. Začetna rodnost grmov je v 5. letu, polna rodnost pa začne v 8. letu po sajenju. V tem času, približno v 8. letu, začnejo postopoma puščati večje velikosti vsakega drugega grma v vrsti, vmesnega pa odžagajo in ga približno v 11. letu po sajenju v celoti izkrčijo.
  • Sadijo tri glavne sorte: ‘Tonda di Giffoni’ (60 %), ‘Nocchione’ (20 %), ‘Tonda gentile Romana’ (20 %) ter nekaj opraševalnih sort. Te glavne sorte imajo okroglasta jedrca, ugodne lastnosti za tovrstno industrijsko porabo. Obiranje običajno traja od tretjega tedna avgusta do konca septembra. Obirajo 2 krat, s čimer pripomorejo k boljši kakovosti plodov.
  • Imajo podzemni sistem namakanja z 1 cevjo v vrsti, protitočna mreža pri leski ni potrebna. Običajno izvajajo 5 škropljenj (največ 7), od tega 2 krat z bakrovimi pripravki (1 krat ob koncu odpadanja listov, 1 krat februarja po rezi). Pravijo, da sta ti dve škropljenji z bakrom ključni.

Zadnji dan smo se na poti domov vstavili še v kraju Selenča blizu meje s Hrvaško z obiskom podjetja Ripe fruit, kjer pridelujejo jablano (40 ha) in češnjo (18 ha) ter prav tako večino pridelka izvozijo.

Povzamemo lahko, da smo videli zelo profesionalne pristope z razvito tehnologijo pridelovanja, na ogromnih pridelovalnih površinah, ki jim dopušča nadaljnje širjenje v tej rodovitni, ravninski Vojvodini. Z odkupom in prodajo sadja pravijo, da nimajo težav, pogoj je seveda kakovost plodov, ki jo morajo dosegati. Pri ameriški borovnici in leski imajo celo zagotovljen odkup pridelka. V primeru leske so potrebe podjetja  Ferrero še bistveno večje, zato nameravajo pridelovalne površine leske precej povečati.

Jabolka izvažajo predvsem v Rusijo, pa tudi na druge evropske trge, od tega precej v Združeno kraljestvo, Norveško. Cena jabolk je zelo ugodna, cca. 0,6 €/kg. Dosegajo visoke pridelke, v povprečju 60-70 t/ha, odvisno od sorte. Večinoma imajo povsod urejeno namakanje in protitočne mreže.

Intenzivno, specializirano sadjarstvo, ki je mnogokrat povezano z zagotovljenim odkupom, je torej dobičkonosno in jim dopušča možnost nadaljnjega širjenja.

 

 

Pripravila,

mag. Barbara Ambrožič Turk, Kmetijski inštitut Slovenije