Jablana tvori 10 do 15-krat več cvetov in potencialnih plodov kot jih želimo ob zrelosti, zato mora za kakovosten pridelek odpasti 90-95% plodičev. Pri jablani je od 2-7 cvetov razporejenih v šope, kjer je srednji (centralni ali kraljevi) cvet najvišje, potem so pod njim nanizani lateralni cvetovi, vsak naslednji nekoliko nižje. Dejstvo je, da več kot polovica plodičev (60-70%) odpade ‘samo od sebe’. Nekaj že takoj neoplojenih cvetov, nekaj še v naslednjih tednih, v procesu naravnega junijskega trebljenja. V glavnem velja prepričanje, da največkrat v šopu ostane centralni plodič, pri stranskih je trend odpadanja obratno sorazmeren z bližino centralnemu. Izkazalo se je, da je v podrejenem položaju tudi pozicija tik pod centralnim in ima večjo frekvenco odpadanja kot nižje nameščeni plodiči v šopu.

Brstenje in začetek cvetenja sta pri jablani pogojena z zalogami ogljikovih hidratov iz vej, provodnika, debla in korenin. Zaloge so na najnižjem nivoju ravno ob polnem cvetenju, potem se z razvojem listne površine spet začnejo povečevati. Razvoj plodov se začne po oprašitvi in oploditvi jajčnih celic v plodnici cveta. Prvi teden po cvetenju, po odpadanju venčnih listov, se v plodnici začne delitev celic in masa ploda se eksponentno povečuje. Približno en teden po cvetenju in do približno 4-5 tednov po cvetenju, je rast plodičev posledica delitve in povečevanja celic. Takrat za rast plodičev skrbijo listi iz rozete, ki se pojavi sočasno s cvetovi, pravkar odgnani poganjki so še porabniki asimilatov. V nadaljnjem obdobju se masa plodov povečuje linearno, kar je posledica izključno večenja celic, za kar skrbijo asimilati iz fotosintetsko aktivnih listov na rastočih poganjkih.

Potencialna velikost plodov in končna velikost ob obiranju je torej v glavnem odvisna od števila in velikosti celic v plodu. Razlika med velikimi in majhnimi plodovi ob zrelosti je direktno povezana s številom celim v plodu, saj je dnevni prirast vsake celice enak. In glede na to, da delitev celic v plodu poteka le nekaj tednov po cvetenju, je to obdobje ključno za celotno rastno dobo. Kadar je redčenje nezadostno ali je izvedeno prepozno, pride do tekmovalnosti plodičev za ogljikove hidrate. V plodičih nastane malo celic, ki ne morejo nikoli nadoknaditi zamujenega in iz njih se razvijejo manjši plodovi. Pozicija ploda v cvetnem šopu ne vpliva na končno velikost ploda; vsi plodiči imajo enak potencial rasti. Kadar v šopu ostane le en plod, je velikost ploda ob obiranju enaka, ne glede na to ali se je razvil iz najvišjega oz. kraljevega cveta ali iz cveta tik pod njim.

Če preveč plodičev predolgo tekmuje za hranila, je prizadeta delitev celic. Razlika v velikosti plodov ob obiranju je okrog 85 % odvisna od števila celic v plodu in le manjši delež razlike je posledica velikosti celic. To nakazuje, da zgodnje redčenje omogoča nastanek maksimalnega števila celic. Ključno za doseganje zadostnega števila celic v plodu je kar se da zgodnje redčenje po cvetenju. Če redčenje izvedeno dovolj zgodaj, bodo ostali plodovi imeli dovolj časa za delitev celic in potencialno možnost za razvoj velike končne velikosti. V praksi se pri redčenju večinoma izkoristi centralni (kraljevski) cvet, ki je v razvoju v prednosti pred stranskimi plodiči. To je eden od razlogov, zakaj je uporaba sredstev za redčenje priporočene v fazi polnega cvetenja, ko je v večini cvetnih šopov odprt in oplojen le kraljevi cvet.

Poleg tega se cvetni brsti za naslednje leto začnejo razvijati že par tednov po cvetenju, sočasno z rastjo plodičev. Če je redčenje prepozno, ni prizadeta le končna velikost plodov v istem letu, ampak je viden tudi negativen vpliv na povratno cvetenje in pridelek v naslednjem letu. To lahko privede do izmenične rodnosti, kar je še posebej pereč problem pri sortah ‘Elstar’, ‘Zlati Delišes’, ‘Fuji’, ‘ki so k temu bolj nagnjene. Zato je tako pomembno zgodnje redčenje.

In zakaj nekateri plodiči odpadejo, drugi pa ostanejo na drevesu?

Ugotovljeno je, da plodiči, ki imajo konstantno rast, ostanejo na drevesu. Medtem ko bodo plodiči, ki zaostajajo v rasti ali se jim rast upočasni samo za nekaj dni, odpadejo v manj kot enem tednu. Obstaja tesna povezava med zastojem rasti in odpadanjem plodičev. Odpadanje lahko povzročijo različna sredstva za redčenje, različne oblike stresa ali samo stalna tekmovalnost med plodiči v šopu. Ugotovili so tudi, da pri zasenčenem drevesu listi »pošiljajo« asimilate najprej v poganjke, ne v plodove. Torej karkoli povzroči zmanjšano rast plodičev, spodbuja trebljenje. To na nek način pojasni, zakaj različne situacije, kot so stres, različne kemikalije, senčenje, vroča obdobja itd., lahko povečajo naravo trebljenje plodičev pri jablani.

Zaradi navedenega je pri ukrepu redčenja treba upoštevati fiziološke lastnosti rastline. Pomembna je odprtost krošnje, ki omogoča osvetljenost prvih listov iz brsta, šibka rez, ki preprečuje bujno rast poganjkov in zgodnje redčenje za doseganje maksimalnega števila celic.

Avtor: doc. dr. Jerneja Jakopič, uni. dipl. inž. agr.

Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo